Tri tablete zagotovijo približno 3 g L-glutamina, kar je pod odmerki, ki jih raziskave o športni uporabi najpogosteje preučujejo (približno 0,1-0,3 g/kg telesne mase na dan, kar za povprečno odraslo osebo pomeni okoli 5-10 g/dan, Gleeson, 2008). To ne pomeni, da odmerek ni varen ali smiseln, a če ciljate na odmerke, primerljive s tistimi iz kliničnih raziskav, boste verjetno morali zaužiti več tablet, kot jih proizvajalec navaja kot standardni dnevni odmerek, ali pa razmisliti o obliki v prahu, kjer je doziranje enostavnejše. Tudi pri raziskovalno uporabljenih odmerkih velja opozoriti, da dokazi za jasno korist pri moči ali sestavi telesa pri zdravih, treniranih odraslih ostajajo omejeni (Candow idr., 2001).

Glavna prednost tablet je priročnost – ni jih treba mešati z vodo, zato so praktične na poti, v službi ali kadar vam okus čistega glutamina v napitku ne ustreza. Kompromis je, da tablete zaradi tehnologije izdelave nujno vsebujejo pomožne snovi (npr. mikrokristalno celulozo kot polnilo ter silicijev dioksid in magnezijev stearat kot sredstvi proti sprijemanju), ki v čistem prahu niso potrebne, poleg tega pa je delež aktivne sestavine na gram izdelka nižji. Če vam natančno doziranje ali doseganje višjih odmerkov ni pomembno, so tablete povsem ustrezna izbira; če želite prilagodljivo in stroškovno učinkovito doziranje do 10 g in več, je prah praktičnejši.

Bodite previdni. Izdelek je izdelan v obratu, kjer se predeluje tudi mleko, zato lahko vsebuje njegove sledi, čeprav mleko ni sestavina formule. Za osebe z blago občutljivostjo to običajno ne predstavlja težave, pri diagnosticirani alergiji na mleko (ne le intoleranci na laktozo) pa gre za resnejše tveganje navzkrižne kontaminacije, zato vam priporočamo, da se pred uporabo posvetujete z alergologom ali zdravnikom, namesto da tvegate na podlagi splošnih informacij na etiketi.

Pri rekreativcih z zmerno obremenitvijo dokazi za pomemben dodaten učinek glutamina na okrevanje, imunost ali sintezo glikogena pri sicer dobro prehranjenih osebah ostajajo šibki (Gleeson, 2008) – večina prepričljivih kliničnih koristi glutamina je dokumentirana pri klinično-katabolnih populacijah, ne pri splošnih rekreativcih. Nekoliko novejše, manjše raziskave pri visoko obremenjenih športnikih (npr. borilni športi) sicer kažejo možne koristi za sluznično imunost (Melo idr., 2024), a to verjetneje velja za intenzivne trening cikle kot za občasno rekreativno vadbo. Za vas je izdelek torej lahko priročen način dopolnitve vnosa aminokislin, ne pa zagotovilo merljivo hitrejšega okrevanja.